Pred dnevi sem na Instagramu slučajno odkrila, da poteka akcija #nasprehodu, in ker v povprečju kar 79% svojega življenja preživimo v zaprtih prostorih, je tole tudi moje povabilo, da gremo ven.
Kmalu bo eno leto od Erikovega prvega sprehoda. Ker sem imela carski rez, in ker je bil Erik nonstop priklopljen name, so bili naši sprehodi bolj kratki. To pomeni pol ure sprehoda, a z vmesnim postankom za “ziza-malico”. Če smo imeli srečo, je bil postanek le en, sicer smo bili zunaj dve uri za pol ure sprehoda. Važen je seveda svež zrak, predvsem za majhnega otroka. Vroče poletje sicer ni bilo naklonjeno dolgotrajnemu vozičkanju, tako da smo na sprehode hodili pozno zvečer, čez dan pa smo se hladili ob vodi.
Konec poletja je odkril drevesa oziroma listke. In tako smo trgali vejice in ga zabavali z njimi, ko je postajal nejevoljen. Prava zabava pa se je začela tam nekje po sedmem mesecu starosti, ko je odkril kužke in jih začel pozdravljati že na daleč. Tako so bili sprehodi vedno bolj zabavni in tudi dolžino sprehoda sva lahko podaljšala. Priznam še nekaj – prigrizki so zakon! Ko smo bili tako daleč, da sem mu lahko dala v roke kakšno žemljico ali kak drug prigrizek, se je s tem zamotil in zdržal še nekoliko dlje.
Ko je začel kobacat, sva v sprehode vključila še obvezen postanek – otroško igrišče. To pa je že zgodba za drugič. Tokrat le še nekaj informacij o akciji, ki sem jo omenila na začetku.
Pojdite na sprehod oziroma izberite drugo aktivnost v naravi, uživajte, na vašem javnem profilu Facebook ali Instagram objavite fotografijo, ki ste jo naredili na sprehodu v naravi, in uporabite značko #nasprehodu. Z vsako objavljeno (edinstveno) fotografijo boste (posredno) donirali 1 € Zvezi prijateljev mladine Moste Polje. Še več o akciji pa preberite tukaj.
Mami: hobotnica 